Team building, coaching, NLP

Ko se kot coach in poslovni trener z naročniki pogovarjam o tem, katere stvari želijo, da njihovi vodje izboljšajo, se običajno najprej pojavijo razlage, kaj jih pri delovanju ter vedenju vodij moti. Pri tem se prepletajo informacije o tem, kaj moti lastnike podjetja in vodstvo ter kaj moti zaposlene, še posebej podrejene.

Seznam je seveda daljši, kot je navedeno v nadaljevanju. Za ponazoritev sem izbral le nekatere moteče dejavnike, ki se pojavljajo najpogosteje. Pomislite ali kaj od navedenega prepoznate tudi pri vodjih, s katerimi ste poslovno povezani ali z njimi sodelujete. Ali vam kdaj sodelavci namignejo, da kaj od spodaj navedenega opazijo tudi pri vas?

Kaj moti pri vodjih osebe, ki so jim podrejene?

• Nepravičnost.
• Maščevalnost.
• Nedostopnost.
• Trma in samovolja.
• Avtoritarno vedenje.
• Arogantnost, vzvišenost.
• Sarkazem, grožnje, žalitve.
• Obtoževanje in kritiziranje.
• Strokovna nekompetentnost.
• Panično odzivanje na probleme.
• Posmehovanje in podcenjevanje.
• Neupoštevanje mnenj zaposlenih.
• Preklinjanje in prostaško govorjenje.
• Pripisovanje zaslug za dosežke le sebi.
• Samohvala in poveličevanje samega sebe.
• Preračunljivost, neiskrenost, manipulativnost.
• Zanikanje odgovornosti za napake – izgovarjanje.
• »Kaznovanje« podrejenih z molčečnostjo in ignoriranjem.
• Neobvladovanje manj prijetnih čustvenih stanj (jeze, razočaranja, frustracij…).
• Slaba odzivnost, ko zaposleni potrebuje njegovo pomoč.
• Nejasno posredovana navodila in napotki.
• Zavlačevanje s pomembnimi odločitvami.
• Nekomunikativnost – introvertiranost.
• Neizpolnjevanje obljub in dogovorov.
• Neresnost, zabavljaštvo, norčevanje.
• Izmikanje odgovornostim in delu.
• Zmedenost in neodločnost.
• Popuščanje, nedoslednost.
• Slaba organiziranost.
• Sramežljivost.
• Prestrašenost.
• Zagrenjenost.
• Slaba volja.
 
Kaj moti pri vodjih lastnike in vodstvo organizacije?

• Slaba učinkovitost.
• Upiranje spremembam.
• Pesimizem in slaba volja.
• Premajhna prizadevnost.
• Nered in neorganiziranost.
• Neodločnost – omahljivost.
• Pasivno odzivanje na probleme.
• Slabe komunikacijske sposobnosti.
• Odpor do dodatnega usposabljanja.
• Slabo sodelovanje z drugimi oddelki.
• Slaba predanost identiteti in vlogi vodje.
• Prelaganje odgovornosti na druge - izgovarjanje.
• Da se preveč ukvarjajo s stvarmi namesto z ljudmi in procesi.
• Da preveč skrbijo za potrebe podrejenih, namesto za rezultate.

Ali so vodje zaradi motečih oblik vedenja slabi?

Včasih kdo trdi, da so takšni vodje slabi, kar pa niti ne drži. Zagotovo so ti vodje v svoji osnovi O.K. oz. v redu osebe. Če je kaj slabo je to le njihovo delovanje in vedenje, ki izhaja iz togosti in nepripravljenosti po prilagajanju potrebam današnjega časa. Mnogo motečih oblik vedenja in delovanja vodij, ki so našteti malce prej, izhaja iz tega, da se to dogaja zaradi vodjevih pomanjkljivih kompetenc. Precej vodij tega sicer ni pripravljenih priznati.

Slabost mnogih vodij je, da mislijo, da so zaradi nekih delovnih izkušenj in formalne izobrazbe, kot vodje že dovolj usposobljeni in ne potrebujejo več kakšnih izobraževanj ter usposabljanj. To je seveda zgrešeno. Danes je vodenje in delo z ljudmi podobno, kot uporaba sodobne tehnologije, na povsem drugem nivoju, kot pred desetletji. Kar je pri delu z ljudmi, pred desetletjem in še prej, zelo dobro delovalo, danes ne deluje več in je bolj moteče, kot pa koristno. Še posebej to velja za vodenje mlajše generacije, ki ima povsem drugačne vrednote in motive, kot so jih imeli njihovi starši. Imajo tudi drugačna pričakovanja do svojih nadrejenih, kot so jih imeli njihovi starši.

Vsaka doba ima svoje značilnosti in te se v zadnjih desetletjih izjemno hitro spreminjajo. Če človek danes temu zavestno ne namenja pozornosti, ga hitro »povozi čas«. Izraz da je nekoga povozil čas se nanaša na to, da ta oseba uporablja način delovanja, ki v današnjem času ni več optimalno uporaben, konkurenčen ali učinkovit. To velja tudi za delo z ljudmi in za vodenje.

——————————————————————————————————-
Avtor zapisa: Marjan Račnik

Marjan Račnik poslovni trener, coach in NLP trener, izvajam razna odprta poslovna izobraževanja, ki se jih lahko udeležijo posamezniki (http://www.vodja.si/odprta-izobrazevanja/) ter interna izobraževanja v podjetjih (http://www.vodja.si/za-podjetja/). Sem tudi avtor knjige POSTANI NAJBOLJŠI VODJA, ki je izšla leta 2010.

Kontakt: marjan@vodja.net ali pokličite 051 362 153

——————————————————————————————————–

www.vodja.si

• Kako dolgo prosite sodelavce, da naj upoštevajo neko vaše navodilo?
• Kako pogosto od sodelavcev zahtevate, da naj upoštevajo vaše navodilo?

Kaj je po vašem mnenju boljše, prositi ali zahtevati?

Pravilnega odgovora ni, ker je vse odvisno od situacije in celotnega konteksta ter hkrati tudi od vaše osebnosti.

Pri delu z direktorji in vodstvenim kadrom opažam, da jih mnogo ne razume in uporablja tristopenjske metode vplivanja na ljudi. Nekateri predolgo prosijo, s čimer lahko delujejo preveč medlo, drugi pa vse skupaj prehitro ostro zahtevajo, s čimer so avtoritarni in brez potrebe povzročajo stresna stanja pri sodelavcih.

Pri izražanju navodil lahko uporabite tristopenjsko metodo:

1. Ljudi prosite, da naj v določenem času opravijo neko nalogo ali izvršijo neko točno določeno aktivnost. Npr.: »Prosim, da mi do 16.00 ure pripravite poročilo o reklamaciji.«
2. Če se naloga po nekem pretečenem času še ni izvršila in se vedno bolj približuje skrajni rok, jasno izrazite pričakovanje, da bo to narejeno. Npr.: »Pričakujem, da bo ob 16.00 uri poročilo o reklamaciji na moji mizi.«
3. Ko se bliža skrajni rok jasno izrazite zahtevo. Npr.: Zahtevam, da je ob 16.00 uri poročilo o reklamaciji na moji mizi.«

——————————————————————————————————-
Avtor zapisa: Marjan Račnik

Marjan Račnik poslovni trener, coach in NLP trener, izvajam razna odprta poslovna izobraževanja, ki se jih lahko udeležijo posamezniki (http://www.vodja.si/odprta-izobrazevanja/) ter interna izobraževanja v podjetjih (http://www.vodja.si/za-podjetja/). Sem tudi avtor knjige POSTANI NAJBOLJŠI VODJA, ki je izšla leta 2010.

Kontakt: marjan@vodja.net ali pokličite 051 362 153

——————————————————————————————————–

www.vodja.si

Nad neobljudeno pokrajino je letela vrana, ki je postajala vse bolj in bolj žejna. Med letom je oprezala, če je kje kašen izvir, potoček ali pa vsaj stoječa vodja v kakšni kotanji, da si vsaj malce obnovi moči. Zaradi žeje je vse bolj krepko čutila šibkost. Upanje, da si bo z nujno potrebno vodo obnovila moči, je bilo vse manjše.

Nenadoma je v travi ob poti, ki je vodila čez pokrajino, ugledala glinen vrč. Urno se je usmerila navzdol in pristala ob njem. Skozi ozko odprtino na vrhu je pokukala vanj in navdušeno ugotovila, da je na dnu vrča več kot dovolj vode, da se odžeja. A glej ga zlomka, odprtina na vrhu vrča je bila premajhna, da vi vanj lahko vtaknila glavo ter tako dosegla dno. Ko je poskušala vrč nagniti na stran, ji to ni uspelo, ker je bil vrč pretežak.

Nekajkrat je zaokrožila okoli vrča in razmišljala, kaj lahko še stori. Vedela je, da rešitev mora obstajati, saj je pred nekaj dnevi naključno in na skrivaj prisostvovala predavanju NLP trenerja, ki je skupini NLP Praktikov predstavljal osnove nevrolingvističnega programiranja in je govoril o raznih problemskih situacijah.

V bližini stavbe, v kateri je potekalo predavanje, je gozdiček. Ko je bila na veji enega od dreves v bližini učilnice, je lahko ujela nekaj zelo pomembnih stavkov, ki so pritegnili njeno pozornost. Da je bolje slišala, se je kasneje prikradla celo bliže okna, na enega od stebričkov, od koder je nato še cele tri ure spremljala dogajanje v učilnici. NLP trener je v tem času udeležencem treninga predstavljal NLP aksiome ter okvirje razmišljanja, kar spada na področje mentalnega treninga.

Ko je sedaj stala pred vrčem, v katerem je bila tako želena voda, se je vprašala, ali lahko uporabi kakšno spoznanje s tega predavanja, da bo prišla do vode. Kmalu si je odgovorila: »Seveda mi bo uspelo. NLP trener je govoril, da so vsi viri in sposobnosti, da uspešno rešujemo izzive ali probleme, že v nas. Le priklicati si jih moramo s pravim načinom razmišljanja ter delovanjem.«

Zadovoljna nad tem spoznanjem je vrana zaplahutala s perutmi in dvakrat zakrakala. Spomnila se je še enega aksioma, ki ga lahko sedaj upošteva: »Za vsak problem obstaja rešitev. Ko se čustveno in miselno naravnam na to, kaj točno želim doseči, se bodo v mojih možganih pričele kreirati ideje za rešitev.«

»Odlično mi gre«, si je dejala vrana. Čeprav še ni vedela, kako bo prišla do vode, se je počutila zelo samozavestno in odločno, da bo našla rešitev. S tem je upoštevalo še eno od vodil NLP-ja, da lahko s pozitivno telesno držo in pozitivnim čustvovanjem vplivamo na pozitivno miselno naravnanost, s tem pa lažje kreiramo rešitve v problemskih situacijah. Zadovoljno je vdihnila in usmerila pogled v zrak ter se pričela spraševati:

»Kaj točno je moj namen?« Odgovorila si je: »Da pride voda v doseg mojega kljuna, da jo bom lahko pila.«
»Kaj mi preprečuje, da ne pridem do vode?« Odgovorila si je: »Najprej je to obseg odprtine, ki je premajhen, kot drugo pa je voda tako globoko v vrču, da je s kljunom ne dosežem.«
»Ali obstaja kakšna možnost, da se poveča odprtina ali da lahko na kakšen drug način pridem do vode, ki je na dnu?« Odgovorila si je: »Povečevanje odprtine ne bo uspelo, kajti vrč je preveč trd za kljuvanje, do vode pa skozi to majhno odprtino tudi nikamor ne morem.«
»Če jaz ne morem do vode, kaj se mora zgoditi, da bi voda na nek način prišla v doseg mojega kljuna?« Po kratkem razmisleku je dejala: »Trenutno ŠE ne vem.« V tem stavku je vrana povsem zavestno dodala besedo ŠE, ker se je spomnila, da je to pripomoček, s katerim svoj mentalni proces puščamo aktivnega, da še naprej kreira rešitve. Če bi tukaj uporabila trditev: »Tega ne vem«, bi ustvarjani del možganov prenehal delovati, ker bi to bil ukaz, da naj neha, ker rešitve ni na voljo.

Nadaljevala je z razmišljanjem: »Ali obstaja v moji zgodovini izkušenj karkoli, kar ima podoben koncept ali je asociativno povezano s tem problemom. Ali sem kaj podobnega že kaj videla, o tem kaj slišala ali kaj podobnega doživela?«

Nekajkrat je globoko vdihnila in se povezala s svojimi občutki. Če bi kdo vrano v tem trenutku opazoval, bi predpostavljal, da je vrana zadremala, v resnici pa je vstopila v stanje rahle zamaknjenosti ali trans stanje, ki omogoča da se lažje poveže s svojo ustvarjalnostjo.

Po nekaj trenutkih trans stanja, se ji je v notranji predstavi prikazala slika, na kateri je videla osla, ki je padel na dno posušenega vodnjaka. »Da, to je to!«, je navdušeno zakrakala.

Takoj se je spomnila celotne zgodbe o starem oslu, ki je padel na dno presušenega starega vodnjaka. Ker lastnik ni vedel, kako ga naj reši iz njega, vodnjak je bil star in nevaren, se je odločil, da bo oslu skrajšal muke in bo nanj kar nasul zemljo.

Ko je zemlja počasi pričela padati v vodnjak, je oslu najprej to bilo neprijetno, čez čas pa je ugotovil, če se ves čas prestopa sem ter tja s tem ostaja na vrhu nasute zemlje. Več zemlje, ko je bilo v vodnjaku, bolj je osel bil bliže zemljine površine. Nasuta zemlja je namreč povzročila, da se je dno vodnjaka bolj in bolj približevalo površini zemlje.

V naslednjih trenutkih je vrana v okolici vrča že nabirala kamenčke in jih metala v vrč, čez čas pa že okušala prve kapljice osvežujoče vode.

Ko se je odžejala se je spomnila še enega od načel NLP-ja, da ni dovolj imeti cilj ter opaziti priložnost, temveč je potrebno tudi delovati.

Želite spoznati NLP?

Prijavite se na brezplačno informativno predstavitev. Pišite na marjan@vodja.net ali pokličite 051 362 153.

——————————————————————————————————-
Avtor zapisa: Marjan Račnik

Marjan Račnik poslovni trener, coach in NLP trener, izvajam razna odprta poslovna izobraževanja, ki se jih lahko udeležijo posamezniki (http://www.vodja.si/odprta-izobrazevanja/) ter interna izobraževanja v podjetjih (http://www.vodja.si/za-podjetja/). Sem tudi avtor knjige POSTANI NAJBOLJŠI VODJA, ki je izšla leta 2010.

Kontakt: marjan@vodja.net ali pokličite 051 362 153

——————————————————————————————————–

www.vodja.si