Asertivno vedenje in asertivnost sta izraza, ki se nanašata na zaupanje v svoje sposobnosti, spoštovanje samega sebe in učinkovito komunikacijo.

Z asertivnim pristopom zmorete:

  • mirno vztrajno in odločno zagovarjati svoje pravice;
  • izraziti občutke (telesne simptome) povzročitelju, če vas žali, ponižuje, kriči na vas…;
  • s spoštovanjem izraziti nasprotovanje, kadar se z nečim ne strinjate;
  • delovati z jasnim namenom (ciljem);
  • biti del rešitve, ne problema.

Asertivnega vedenja se naučite na seminarjih, z branjem knjig s področja komunikacije, z opazovanjem in posnemanjem ljudi, ki so uspešni v konstruktivnem izražanju svojih potreb, z iskanjem vedno novih rešitev… Ko razvijete asertivno vedenje postanete mnogo bolj prijazni do drugih, saj ni več potrebe po agresivnem nastopu, da bi uveljavili svoje pravice.

Asertivnost vodi v pravičnost

Slabo razvita asertivnost vodi v agresivno nadvlado in nasilje ali pa v podredljivost in odmaknjenost – osamitev.

Pri oblikovanju prepričanja, da smo vredni spoštovanja, razumevanja, udejanjanja svojih potreb, je bistveno:

  • dober občutek lastne vrednosti oz dobra samopodoba;
  • izkušnja (informacija), da je asertiven način vedenja zdrav in pravilen;
  • pogum in junaštvo, da vedenje prakticiramo.

Optimalna oz. ravno pravšnja asertivnost

Pomembno je ohranjati harmonijo in dobro razumevanje z drugimi. Da se dosega to stanje, si mnogo ljudi zmotno predstavlja, da se to dosega edino s potrpežljivostjo in podrejanjem. V resnici je prav in pošteno, da se potrebe in želje vsakogar, izrazijo na sprejemljiv in hkrati dovolj močan način. To je na način, ki je med agresivnostjo in ponižnostjo. Veliko ljudi tega ne zna, ker se tega ne v šoli, in ne kje drugje, ne uči. V družinah in v vsakdanjih situacijah, se je možno večinoma naučiti le vedenja, ki bodisi izhaja iz prepričanja: »Uspelo mi jih bo prepričati, le s pritiskom«, ali pa iz prepričanja: »Potrebno je potrpeti in se prilagoditi, pa bo vse dobro.«

Kdaj asertivno delovati?

Predvsem takrat, kadar so kršene naše pravice ali pravice naših bližnjih.

Če se ne postavimo za tisto, kar je prav, s tem delamo krivico sebi in drugim. Ljudje, ki so večinoma podredljivi, pričnejo sčasoma druge (nezavedno) obtoževati, da so krivični. S tem pa jih še bolj potiskajo v krivičnost

Potrebno se je zavedati, vsakič, ko popuščate, če je nekdo krivičen do vas, se zmanjšuje možnost, da bi se ta oseba naučila obnašati spoštljivo. Oseba z agresivnim ali krivičnim vedenjem, z vsako izkušnjo, ki ji omogoča dosegati to, kar ona hoče in želi, pridobi prepričanje, da je tako prav. Da je ona nekaj posebnega. Da so drugi tisti, ki so se dolžni prilagajati, njim se pa ni treba.

Kadar drugim omogočamo oz. dopuščamo, da so agresivni ali krivični, s tem tudi njim škodujemo. Naša pravica in dolžnost je, da jih naučimo pravičnosti, poštenosti ter spoštovanja.

 

Nazaj na kazalo Osebna rast in karierni razvoj vodje