mobing na delovem mestu
Mobing na delovnem mestu izvajajo nekateri vodje povsem nezavedno zaradi želje po uspehu. Njihov motiv je, da se dokažejo kako odlični, produktivni, nenadomestljivi in uspešni vodje so.

Mobing na delovnem mestu je ena od zelo škodljivih oblik vedenja vodij. Mobing je izraz za zlorabo moči v odnosu do druge osebe, ki je v večini primerov žrtev pritiskov, socialne izključenosti, šikaniranja, zasmehovanja, poniževanja in degradacije dela. Eden od pokazateljev za mobing na delovnem mestu je tudi povečana bolniška odsotnost zaposlenih. Slovenski izraz za mobing, je psihično nasilje na delovnem mestu.

Ker je to besedilo namenjeno vodjem, se bom osredotočil na dve od štirih oblik mobinga na delovnem mestu, ki jih uporabljajo ljudje na vodilnih mestih. O tej temi pišem predvsem zato, da se kot vodja zavedate, s čim lahko zelo škodite sebi, drugim in podjetju. Ne samo, da je mobing škodljivo dejanje, je tudi kaznivo. Če se žrtev načrtno loti zapisovanja v dnevnik, v katerem naniza dokaze, s katerimi dokaže, da nadrejeni krši temeljne pravice, kot so ustava, zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, je to že lahko zadosten razlog, da pride zadeva pred sodišče. Žaljivo in nespoštljivo obnašanje je v nasprotju z 34. členom slovenske ustave. Po 14. členu te ustave smo pred zakonom enaki vsi, ne glede na spol, narodnost, politično prepričanje, izobrazbo, družbeni položaj.

Mimogrede, za izvajalce mobinga in njihove žrtve je zelo učinkovit način razreševanja >>coaching ali >>organizacijska sistemska postavitev.

Nekateri vodje in šefi, ki ne razvijejo dobrih komunikacijskih spretnosti, ne znajo obvladovati svojih notranjih konfliktov,  imajo težave pri upravljanju s seboj, zaradi formalnega položaja, ki ga imajo, uporabljajo t. i. »bullyng« in »bossing« variante mobinga. Pri tem je »bullyng« prostaško in brutalno mobiranje, ki se lahko pričenja na samem vrhu (pri lastniku), oziroma od najvišjega šefa navzdol, po celotni hierarhični strukturi podjetja ali organizacije. V intenzivno grobi obliki je lahko »bullyng« povezan tudi s fizičnim nasiljem. Ker je »bullyng« resnično grob, se nadrejeni v večji meri poslužujejo bolj prefinjene metode – »bossinga«.

»Bossing« je oblika mobinga, kjer sicer ni prisotne brutalnosti, je pa psihično zadosti intenziven, da podrejeni doživlja stisko, strah in neprijetno počutje. Šef pritiska na žrtev, ki nima druge izbire, kot da se mu popolnoma podredi ali pa se umakne z odpovedjo delovnega razmerja. Za nekatere šefe, ki se poslužujejo »bossing« mobinga, je takšen »odstrel« tudi cilj. Pri tem velikokrat letijo iz podjetja ljudje, ki so sposobni, delovni, znajo razmišljati in imajo svoje mnenje. Redkeje se zgodi, da je nekomu borbe dovolj in se znotraj podjetja umakne na delovno mesto, kjer ni stika z osebo, ki mobira.

In zakaj nadrejeni uporabljajo mobing? Eden od razlogov je občutek, da je njihov položaj ogrožen. Prodorni, samoiniciativni, proaktivni in ustvarjalni podrejeni postajajo njihovi konkurenti. Zaradi bojazni, da bo razkrita njihova umetno ustvarjena vsemogočnost in nezmotljivost, postanejo nadrejeni vodje arogantni in agresivni. Pri tem se bojijo odkritih pogovorov in soočenj ter zelo spretno prikrivajo prave motive pritiskanja na žrtev. Vse morebitne pripombe, opozorila in mnenja žrtve glede njihovega »šefovskega« vedenja vzamejo kot osebno žalitev.

Od te točke naprej postane vzdušje v delovnem okolju vse bolj moreče. Ker se žrtev večino delovnega časa ukvarja s tem, kako se bo odzivala na naslednje šefove zahteve, pripombe, kričanje, obtožbe, naredi več napak, ni učinkovita, to pa omogoči šefu vedno več in več razlogov, da je do nje kritičen. To mu nudi tudi vse več dokaznega gradiva, s katerim je njegovo kritično vedenje do žrtve upravičeno.

Žrtvi,  ki doživlja mobing, se prične dogajati naslednje:

  • motnje koncentracije in spomina,
  • strah pred neuspehom,
  • padanje samozavesti,
  • motnje socialnih odnosov,
  • težnja po neopaznem vedenju,
  • psihične krizne situacije,
  • nevroze,
  • depresije,
  • oslabelost imunskega sistema,
  • tvorba tumorjev,
  • samomorilsko vedenje.

Da nadrejeni pridobi dovolj dokazov o nesposobnosti žrtve, nameni veliko časa temu, da ji nastavlja zanke. Namesto, da bi se popolnoma ukvarjal z vodenjem in delom, zaradi katerega zaseda to delovno mesto, se ukvarja z uresničevanjem svojega scenarija. V igro nadziranja in tožarjenja žrtve ter prenašanja škodljivih govoric po potrebi vključuje zaveznike v podjetju. Tudi drugi podrejeni, ki opazijo, da vodja izvaja mobing, so nenehno na preži, da še sami ne bi postali žrtve. Pri tem vsi skupaj zapravljajo čas, ki je v podjetju dragocen.

Mimogrede, za izvajalce mobinga in njihove žrtve je zelo učinkovit način razreševanja >>coaching ali >>organizacijska sistemska postavitev.

 

Podjetje, kjer se nadrejeni prične tako obnašati, še posebej, če je to kdo iz vodstvenega tima, lahko zaide v resne težave. Posledice so:

mobing bolniška
“Beg” v bolniški stalež je marsikdaj znak, da so razmere na delovnem mestu težke in čustveno oziroma psihično naporne.
  • poslabša se delovna klima,
  • zmanjša se produktivnost,
  • poveča se bolniška odsotnost,
  • motivacija zaposlenih prične padati,
  • upade stopnja ustvarjalnosti in inovativnosti,
  • razpadati pričnejo delovne strukture (timi),
  • pojavi se višja stopnje fluktuacije,
  • če se zadeva odkrije in dobi epilog na sodišču, to zmanjša poslovni ugled podjetja.

Znaki, ki nakazujejo, da je v podjetju pričel nastajati mobing, so:

  • nenadni porast kritike do posameznika, ki pred tem ni bila tako izrazita,
  • krivično, agresivno, nespoštljivo, odrezavo vedenje nadrejenega do posameznikov, ki so njegova “tarča”,
  • pogosto imenovanje istega grešnega kozla za težave v delovnem okolju,
  • nenadna prestrašenost in zaskrbljenost sodelavca,
  • z delom preobremenjen in razdražen vodja (bolj kot je vodilno mesto ključno, bolj je njegovo razdražljivo vedenje vredno pozornosti).

Do mobinga na delovem mestu pride tudi zaradi nesposobnosti vodilnega uslužbenca, ki se boji težav in konfliktov in jih ni sposoben konstruktivno razreševati. Ko takšna oseba zazna težave, mu to povzroči frustracijo in nezavedno potrebo, da sproži konflikt, s katerim preusmeri pozornost od sebe na nekoga drugega. S to potezo si omogoča občutek, da je absolutno samozavesten, v resnici pa je izredno nesamozavesten in ne zaupa v svoje sposobnosti. Dejansko čuti strah. Ko se ustvari konflikt v zvezi z nekom drugim, se resnični problem zamegli.

Pri mobingu se velikokrat navzven kaže nekaj povsem drugega, kot je dejanski problem. Pri mobingu se lahko zgodi, da manj sposobni vodja prikriva svoje lastne konfliktne situacije in pomanjkanje idej in strokovnosti, s tem da napade osebo, ki vse te lastnosti ima. Osebe, ki izvajajo mobing, vnašajo nemir med sodelavce, delajo nezbrano in motijo druge pri delu.

Pogosto konflikte, ki se pozneje razvijejo v mobing, sprožijo slabosti v organizaciji delovnega procesa. Nenehna časovna stiska, premalo zaposlenih v oddelku, zunanji pritiski, večji izzivi, kot so človekove fizične, umske, psihične in materialno – logistične sposobnosti, povzročajo pri šefih frustracije. V bistvu gre za to, da vodilni spoznava, da je med njegovimi idealno postavljeni cilji in sposobnostmi ter realnostjo, razlika. In to v njem povzroča konflikte.

Za, vodje, ki delajo pod takimi pogoji, so konflikti ventil za frustracije, ki jih čutijo zaradi preobremenjenosti. Pri tem je največja verjetnost, da bodo svoje nezadovoljstvo stresali (izvajali mobing) na tiste, ki svojega dela ne opravijo tako kvalitetno, kot bi si oni želeli, ali pa na tiste, ki so sicer sposobni, delovni, uspešni, a vseh šefovih čudežnih pričakovanj le ne uspevajo uresničiti. To pa je razlog, da jih pričnejo žaliti, odkrito in kritično dvomiti o njihovim sposobnostih …

Vodje, ki dajejo nejasna, zmedena ali nasprotujoča si navodila, ki so besedno in nebesedno še podkrepljena z negativno komunikacijo, povzročajo pri podrejenih stres in konflikte. Če pri tem uporabljajo še taktike, da svojim podrejenim naložijo odgovornost za posamezna dela in naloge, ne dajo pa jim pooblastil, da bi stvari naredili po svojih zamislih, se ne smejo čuditi, da so rezultati vedno slabši in slabši.

Mobing na delovnem mestu je kaznivo dejanje
Bolj kot je vodja hierarhično višje v sistemu, bolj pomembno je, da se zaveda oblik vedenja in vodenja, ki spadajo v kategorijo mobinga. Zakaj? Da tega ne ne počne sam in da zna to vedenje prepoznati pri podrejenih. Večinoma lahko osebe, ki izvajajo mobing, to škodljivo vedenje odpravijo ob pomoči in podpori psihoterapevta ali sistemskega coacha.

Kadar v neki organizaciji ali podjetju vodilni izvajajo mobing, je prvi korak ta, da pride do razkritja in izboljševanja stanja. To pa je v teh zgodbah velika umetnost. Kdo bo soočil s tem spoznanjem lastnika podjetja, če hote ali nehote izvaja mobing? Kdo bo soočil s tem lastnika podjetja, če mobira njegov direktor, ki pa mu lastnik brezpogojno zaupa? Kdo bo s tem soočil pomembnega menedžerja?

A je razkritje pravzaprav najboljša možna rešitev. Tako za izvajalca mobinga na delovnem mestu, kot za žrtve in podjetje. Ne glede na to, katero vodilno funkcijo zaseda oseba, ki je pričela izvajati mobing, dejstvo je, da potrebuje pomoč. Morda kdo misli, da je potrebno takšne osebe odstraniti iz podjetja, a to ni ravno nujno potrebno. Sploh ne na zgodnjih stopnjah, ko se to vedenje šele pričenja dogajati.

Takšnim osebam koristi kakovosten coaching, pri katerem najprej uskladijo svoje izzive in sposobnosti ter v zvezi s tem oblikujejo dosegljive in realne cilje. Temu sledi samo-preverjanje vrednot in prepričanj, šele nato pa bi se lotili strategij in vedenja.

Ljudje svojih vzorcev ne spremenijo zgolj s tem, da jim nekdo pove, kakšni naj bodo. Dokler ima človek vrednostni sistem in iz njega izhajajoč sistem prepričanj, ne moremo pričakovati, da bo spremenil vedenje. Sprememba vedenja je stvar spremembe vrednot in prepričanj. Vodilni, ki izvajajo mobing, imajo vrednostni sistem zelo drugačen, kot drugi sodelavci. Večinoma imajo zelo visoko vrednote: moč, ambicija, uspeh, rezultati, tekmovalnost (tekmovalnost je bližnji sorodnik maščevalnosti), produktivnost, učinkovitost, denar, slava… Zelo pogosto so prepričani, da jih drugi ne razumejo. Saj hočejo le dobro. Hočejo le, da bi njihova ekipa ustvarila odlične rezultate. Hočejo dokazati, da niso “luzerji” temveč junaki, zmagovalci, vladarji …

Za odpravljanje mobinga na delovnem mestu in učinkovito timsko delo je najprej nujno usposabljanje vodilnih delavcev. Le z izobraževanjem se lahko izboljša komunikacija med nadrejenimi in podrejenimi. Izobraževanje je nujno za oboje. Že samo s tem se zmanjša manj primerno vedenje ali morebitno fizično ali psihično nasilje pri delu. Za vodje je priporočljivo, da razvijajo veščine za asertivno komunikacijo.

Dobrodošlo je, če lastniki podjetij in vodilni na najvišjih položajih jasno in nedvoumno obravnavajo morebitno pojavljanje mobinga. Zdravo je, če v zvezi z njim zavzamejo stališče, da ga bodo ob najmanjših znakih resno obravnavali. Pri tem je pomembno, da osebo, ki mobing izvaja, ne opredelijo že na »prvo žogo« kot negativno. Morda je bolje, da se iz tega vsi učijo. Čimprej. Ne potem, ko je že odšlo nekaj sposobnih ljudi in ko je morebiti katera od žrtev zadevo predala v sodno obravnavo.

Pri mobingu pa se lahko zgodi tudi to, da eden ali več podrejenih izvaja pritisk na nadrejenega. Do njega so žaljivi, ga izsiljujejo, ustrahujejo … To pa je že druga zgodba. Dogajajo se tudi takšne zgodbe, a jih je je precej manj. Tudi v tem primeru vodja potrebuje pomoč od zunaj. Coaching, ki ga izvaja zunanji coach, je najboljša izbira.

Kot vodja se odločite za spoštljivo in odkrito komunikacijo s podrejenimi in jih naučite, da takšno vedenje pričakujete tudi od njih. To je odločilna umetnost, s katero bo vaše vodenja zagotovo brez mobinga na delovnem mestu.

Če vam kateri od podrejenih, ki govori brez dlake na jeziku, jasno pove ali namigne, da v vašem načinu komunikacije nekaj ni v redu, si vzemite čas in preverite pri drugih sodelavcih, če je še kdo med njimi takšnega mnenja. Vprašajte tiste, ki imajo svoje mnenje. Če boste tiste, ki vam želijo biti všeč ali se vas bojijo, odgovor ne bo pravi. Ne iščite odgovora, kakršnega si ga želite, temveč tistega, ki je resničen. Pri vodenju sploh ne gre za to, da bi vi kot vodja morali biti nezmotljivi. Gre za to, da vi kot vodja izboljšujete samega sebe in svoj tim. To je smisel vodenja.

Mimogrede, za izvajalce mobinga in njihove žrtve je zelo učinkovit način razreševanja >>coaching ali >>organizacijska sistemska postavitev.

Mobing se lahko povsem omeji, če imajo vodje znanja, kako na ljudi vplivati hkrati učinkovito in etično, brez sile ali pritiska. Ta znanja lahko osvojijo na izobraževanih nevrolingvističnega programiranja – NLP.  Spoznajte NLP, odlično metodo za vodenje in delo z ljudmi …

 

Zapisal:

Marjan Račnik, >> NLP trener,  >> poslovni trener,  >> izvajalec team building programov,  >> coach,  >> avtor dveh knjig za vodje: Postani najboljši vodja in Postani vodja sprememb  

GSM: 051 362 153

marjan@vodja.net