Vodenje podjetja je aktivnost, za katero je potrebno izbrati najboljšo možno, usposobljeno in kompetentno osebo. In kdo to je? To je sicer odvisno od več dejavnikov, zagotovo pa je potrebno to storiti na podoben način kot v tekmovalnem avtomobilskem ali motociklističnem športu izbirajo voznika, ki bo vozil ekipni dirkalnik. Če želijo doseči najboljši možen rezultat na dirki, je najbolje, da to vlogo opravlja oseba, ki je za to vlogo najbolj usposobljena in kompetentna.

Za vlogo vodenja podjetja je najbolj primeren kandidat, ki že poseduje ustrezne strokovne, organizacijske in socialne kompetence. Torej, da je za to vlogo usposobljen, da je pogumen, izkušen in dovolj moder, da zna presoditi do kod segajo njegove sposobnosti. Da si zna priznati strahove in omejitve in se jih uči postopoma odpravljati ter presegati, a da jih ne ignorira in jih ne podcenjuje.

Biti direktor in upravljalec podjetja ni samo statusna vloga s pripadajočimi bonitetami temveč je tudi odgovornost, kjer oseba na tej funkciji opravlja dela in naloge, ki spadajo na to delovno mesto. Vodenje podjetja kot direktor pomeni ukvarjanje s strateškimi aktivnostmi, ki so pomembne za dosego ciljev in rezultatov. Za to realizacijo mora direktor prepoznavati poslovne priložnosti, ki se pojavljajo v okolju ter jih delček po delček sestavljati v smiselno celoto, s katero podjetje doseže želene cilje in rezultate.

Ena od zelo ključnih sposobnosti osebe, ki prevzame vodenje podjetja, je, da nase prevzame odgovornost za pomembne poslovne odločitve. S tem prevzame tudi tveganja in stres, ki ga takšna tveganja prinašajo. Oseba, ki ima nizko toleranco za stres in jo nepredvidljive situacije hitro vržejo iz tira, je na ključnem delovnem mestu, še posebej pri vodenju podjetja, slaba izbira.

Zagotovo mora direktor imeti znanja, kako spremljati uspehe in rezultate podjetje, kot so:

  • finančno poslovanje (rast podjetja in dobička, zmanjševanje stroškov),
  • poslovanje s strankami (dvig zadovoljstva pri strankah, zvestoba in lojalnost strank, pridobivanje novih strank),
  • notranji poslovni procesi (izboljšanje kakovosti, spodbujanje inovacij, reševanje problemov s sistemskimi rešitvami),
  • učenje in razvoj zaposlenih (izboljševanje kompetenc pri zaposlenih, izboljševanje zadovoljstva pri zaposlenih, dobri odnosi med zaposlenimi, medsebojna izmenjava znanj med zaposlenimi, medgeneracijsko sodelovanje, proaktivnost, samoiniciativnost in pripadnost zaposlenih, motivacija za vseživljenjsko učenje).

Hkrati mora direktor, ki vodi podjetje, imeti tudi pregled nad trgom kjer podjetje deluje, kaj počne konkurenca in če se aktivnosti podjetja izvajajo na način, da bodo v podjetju vsak mesec, in na koncu leta,  doseženi ustrezni rezultati.

Za opravljanje teh opravil in nalog si mora direktor narediti seznam prioritetnih nalog in razviti zdrave rutine, sicer se izgubi v stihijskem ukvarjanju z nujnimi in manj pomembnimi nalogami, ki so jih sposobni opraviti zaposleni na operativnem nivoju. Če se direktor ne ukvarja z najbolj  strateškimi opravili in nalogami, večinoma zato, ker za to ni usposobljen, se podjetje prej ali slej znajde v velikih težavah. Podjetja propadejo zaradi nesposobnih upravljavcev in ne zaradi nesposobnih zaposlenih. Čeprav se mnogi direktorji pritožujejo nad nesposobnostjo zaposlenih je razlog za težave v resnici pri njih, ker:

  • zaposlujejo nekompetenten kader (ker nimajo znanja in jasne politike o kadrovanju delovne sile, zaposlujejo ljudi, nimajo vseh ustreznih in potrebnih znanj),
  • ne usposabljajo in ne razvijajo zaposlenih (ker nimajo znanja o tem, kako ljudi razvijati in ker jim je škoda investirati denar za te zadeve, ker mislijo, da to ni njihova naloga in odgovornost),
  • imajo do zaposlenih odnos, da so nujno zlo in strošek, ki jih morajo prenašati, če želijo doseči želene rezultate (pri tem odnosu tudi zaposlenim ni mar za podjetje in večinoma želijo delodajalca le izkoristiti, saj igrajo podobno igro kot delodajalec).

Nesposobnost in nekompetentnost direktorja, da bi ustrezno vodil podjetje, je porazna za odnose in za rezultate. Najboljši pokazatelj, da direktor ni kos svoji nalogi je, da se zelo veliko časa ukvarja z opravili in delom, večinoma z manj pomembnimi operativnimi zadevami, da si s tem ustvarja iluzijo, da je deloven in priden. Direktorjeva naloga je, da razmišlja o kupcih, o potrebah na trgu in o tem, kako izdelke in storitve podjetja ponuditi na trgu pod ugodnejšimi pogoji kot to počne konkurenca.

Nekoč sem nekje prebral: »Naloga in namen podjetja ni, da poskrbi, da bi direktorju šlo dobro, temveč je direktor v podjetju zato, da bi podjetju šlo dobro.« Ob tem sem se zamislil in pomislil na mnoga zasebna podjetja, ki jih kot direktorji vodijo ustanovitelji sami, kateri so podjetje tudi ustanovili z namenom, da bi jim to prinašalo prihodke za željen življenjski standard in bonitete.

Neizpodbitno dejstvo je, da imajo lastniki pravico do tega, da jim prinaša podjetje koristi, tudi v obliki dobičkov, je pa hkrati njihova odgovornost, da podjetju omogočijo in zagotovijo vse potrebno, da lahko to ustvarja. To je podobno lastniku črede krav molznic, ki ima pravico prodati mleko in tako zaslužiti denar, a se zgodba z dobičkom lahko zgodi le, če odgovorno skrbi za krave, ki proizvajajo mleko. Zagotoviti jim mora hrano, zavetje in okoliščine, da so čim manj izpostavljene stresu in nevarnostim, saj lahko v takšnih okoliščinah najbolj učinkovito počnejo to kar znajo,  zmorejo  in je njihova sposobnost – proizvajajo mleko.

Kaj želim povedati z zadnjim odstavkom? Če kdo kot lastnik, ali direktor, želi od podjetja, da daje »dobro molžo« naj poskrbi za to, da so maksimalno izpolnjeni vsi pogoji, da se to lahko zgodi. Da so na delovnih mestih dobri in usposobljeni zaposleni, da so optimizirani procesi, da so okoliščine zasnovane tako, da se izključi nepotrebni stres in da se pri vsakem prihodku poskrbi za uravnoteženo in sorazmerno vračanje nazaj v sistem, da bo ta lahko še naprej deloval. Kdor hoče nekaj dobivati, mora v to tudi nekaj vložiti. Nek pregovor pravi: »Če hočeš uloviti ribo, se sprijazni, da boš izgubil črva«.

V podjetniški praksi to pomeni, da podjetnik in upravljalec podjetja zaposlene ustrezno nagrajuje, da vzdržuje in posodablja stroje in opremo, da nabavlja kvalitetne surovine, da pravično plačuje podizvajalce in dobavitelje, da sistemsko skrbi za obnovo, regeneracijo in vzdrževanje vseh virov kateri so v vključeni v podjetje in ustvarjanje produkta, ki ga podjetje nudi na trgu. Od tega, da se ljudje lahko spočijejo in obnovijo moči, da se poskrbi za vlaganje nazaj v naravo, če se izkorišča naravne vire (njiva ne more samo dajati temveč je potrebno v njo tudi vlagati in jo negovati) itn.

Direktor ne rabi sam znati in vedeti vsega o podjetju, o produktu, o procesih itn., mora pa vedeti kdo v podjetju to ve in ga formalno pooblastiti, da skrbi za tisto področje in da je za to opravljeno delo tudi ustrezno nagrajen oz. plačan. Vedno sorazmerno z odgovornostjo vloge ali funkcije, ki jo opravlja. Če koga takšnega, ki nekaj zna ali pozna, v podjetju še nima, a osebo s temi sposobnostmi potrebuje, ga mora najti in zaposliti ali pa angažirati koga kot zunanjega pogodbenega sodelavca.

Direktor pri vodenju podjetja cilje in namene dosega ob sodelovanju z zaposlenimi. V prvi vrsti z najožjim vodstvenim timom, kjer ima na ključnih in odgovornih delovnih mestih kompetentne in zaupanja vredne osebe, ki skrbijo:

  • za proizvodnjo,
  • za izvajanje storitev,
  • za trženje in prodajo
  • za urejeno finančno poslovanje,
  • za administrativne zadeve,
  • za kadre in pravne zadeve,
  • za razvoj,
  • za nabavo …

Ne glede v kašni branži podjetje deluje, današnji čas in pričakovanja kupcev na trgu, zahtevajo, da se storitve in izdelki nenehno izboljšujejo in da se njihove cene nižajo. To je možno edino takrat, če se podjetje spreminja in če je inovativno. V praksi, ne zgolj v izgovorjenih ali napisanih frazah in besedah.

Ker so spremembe in inovativnost posledica organizacijske kulture, to pa določa oseba, ki vodi podjetje – direktor, je nujno, da je to oseba, ki spremembe res spodbuja in izvaja, ne pa o njih le govori. Če je podjetje res inovativno in spodbuja spremembe, se vidi, na kakšen način zaposleni sodelujejo v procesu izboljšav. To je večinoma možno le, če vodstvo vzpostavi sistem, v katerem imajo zaposleni pravico in možnost aktivno sodelovati pri predlogih za spremembe in izboljšave. V današnjem času so najuspešnejša tista podjetja, kjer je direktor vizionarska ter hkrati ciljno orientirana oseba, ki zna najti za razna področja v podjetju specialiste, ki so boljši od njega. To ne pomeni, da je direktor slab ali nesposoben temveč, da je sposoben kot režiser ali dirigent voditi ekipo specialistov do ciljev in rezultatov, ki prinašajo vsem največje možne koristi.

Želja vseh zaposlenih je, da bi jih vodil direktor, ki zna to delo opravljati v vseh potrebnih segmentih. Od tega, da je dovolj dobro razume branžo in trg, da ima dobro razvite organizacijske in komunikacijske veščine in da ima vizijo o tem, kaj dobrega lahko s svojimi sposobnostmi naredi za podjetje, družbo in uporabnike – kupce.

Za vodenje podjetja je koristno angažirati najboljšega možnega direktorja, ki mora biti spoštljiv, pošten, komunikativen in odprt za sodelovanje z drugimi.

Ne glede, ali ste že direktor ali pa razmišljate, da bi to postali, poskrbite, da se boste za to vlogo in funkcijo načrtno in odgovorno razvijali. Če pri tem rabite podporo v obliki izobraževanja ali individualnega coachinga, se lahko obrnete tudi name.

Nazaj na kazalo Osebna rast in karierni razvoj vodje